Glede na obnovljive vire ločimo naslednje vrste elektrarn:

• sončne elektrarne,
• vetrne elektrarne,
• hidroelektrarne.

Sonce je trajen vir toplotne in svetlobne energije, ki ga kljub že dolgo znanim pozitivnim učinkom še vedno premalo izkoriščamo. Sončne elektrarne so zanesljiv in enostaven vir pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov.

Sončna oz. fotonapetostna elektrarna je naprava, ki sevanje sonca pretvarja v električni tok, primeren za uporabo v gospodinjstvih. Njihova življenjska doba je 40 let in več. Proizvajalci fotonapetostnih modulov, ki so glavni gradnik sončnih elektrarn, zagotavljajo vsaj 25-letno garancijo na njihovo delovanje.

Količina električne energije, ki jo bo elektrarna proizvedla, je odvisna od vršne moči elektrarne, osončenosti mikrolokacije, naklona in usmeritve strehe, zunanje temperature in podobnih dejavnikov.

Spodnji zemljevidi prikazujejo osončenost različnih geografskih lokacij v Sloveniji:

Naklon strehe, ki zagotavlja najvišje energijske izplene v Sloveniji, je nekaj več kot 30°, kljub temu pa so znani primeri elektrarn, ki so nameščene v fasade ali na ravne strehe objektov. Za namestitev sončne elektrarne so primerne strehe z orientacijo na jug, jugo-vzhod ali jugo-zahod. Pri načrtovanju postavitve sončne elektrarne bodite pozorni, da fotonapetostni moduli ne bodo senčeni s strani strešne konstrukcije, dimnikov, zračnikov, dreves in okoliških objektov.

Je energetski objekt, ki pretvarja energijo vetra v električno energijo. Za svoje delovanje potrebuje veter z minimalno hitrostjo okoli 3 m/s, da začne obratovati. Če je hitrost vetra previsoka, nad 25 m/s, se elektrarna ustavi. Največji izkoristek se pridobi pri hitrosti vetra okoli 15 m/s.

Vetrna elektrarna mora biti postavljena na lokaciji, kjer sta količina in moč vetra stalna. Postavitev ni primerna v urbanem okolju zaradi glasnosti pri svojem delovanju. Za gradnjo potrebujete okoljevarstveno soglasje in gradbeno dovoljenje ter različna dokazila posameznih služb.

Vetrna elektrarna je prijazna okolju, ne spušča nevarnih snovi in izkorišča naravno energijo iz okolja. Ostale njene pozitivne lastnosti so:

• prihranek emisij CO₂ je zaradi elektrike, ki jo proizvedejo vetrne elektrarne, bistveno večji,
• dolga življenjska doba (tudi do 25 let),
• čisti vir energije,
• enostavna pretvorba energije vetra v električno energijo in zmanjšanje porabe primarne energije.

Negativne strani vetrne elektrarne so:

• za svoje delovanje potrebuje veliko prostora,
• proizvaja majhen delež energije,
• nevarne so za leteče živali,
• kvari vizualni izgled pokrajine,
• za hlajenje potrebuje veliko sintetičnega olja, ki predstavlja potencialno nevarnost za okolje,
• glasnost pri delovanju,
• draga izvedba investicije.

Je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije. Razpoložljiva moč je odvisna od vodnega padca in pretoka vode, količina proizvedene energije pa je odvisna od trenutnega padca in pretoka vode. Postavljene so lahko v rečni strugi ali v umetnem kanalu, ki dovaja vodo iz rečne struge. V primeru manjšega pretoka in velikega padca je voda do elektrarne speljana po ceveh.

Hidroelektrarne so najbolj ekološko neškodljive, kljub temu pa pomembno vplivajo na vodno floro in favno, kakor tudi na naravno okolje. Ob izgradnji velikih elektrarn je treba urediti velika umetna akumulacijska jezera, ki potopijo velike površine zemlje in vplivajo na lokalno mikroklimo. Njihova postavitev tako predstavlja velik poseg v okolje, ki se kaže kot vpliv na naravno okolje (sprememba klime, tal, reliefa, vodnega toka, struge itd.), vpliv na urbano okolje (sprememba prostora, odstranitev ali prestavitev obstoječih objektov itd.), vpliv na rastlinstvo in živalstvo.

Male hidroelektrarne so manjši objekti z močjo do 10 MW, postavljeni na manjših vodotokih, in predstavljajo manjši poseg v okolje. Lahko so povezane in oddajajo energijo v javno omrežje ali pa samostojne in napajajo omejeno število porabnikov. Trenutno je postavljanje malih hidroelektrarn v upadanju zaradi dolgotrajnih upravnih postopkov.

Je samostojna proizvodna enota za pridobivanje toplotne in električne energije, ki jo imenujemo tudi kogeneracija. Omogoča proizvodnjo električne energije, katero lahko v celoti oddamo v elektrodistribucijsko omrežje ali jo porabimo za lastno rabo. Proizvedeno toplotno energijo uporabimo za ogrevanje ali pripravo sanitarne vode in za razne tehnološke procese v industriji.

Največja prednost kogeneracije je v zanesljivosti oskrbe z energijo in neodvisnosti njene proizvodnje od javnega omrežja. Takšni sistemi so odlična naložba za objekte, kjer je treba ogrevati prostore večjih površin.

Kogeneracije različnih nazivnih električnih moči od 30 do 500 kWe se uporabljajo v različnih panogah, kot so:

• industrijski obrati,
• zdravstvene ustanove,
• šole, vrtci, domovi za ostarele,
• trgovski in športni centri,
• stanovanjska poslopja (hiše, bloki).

Prednosti SPTE enote so:

• nizki stroški električne in toplotne energije,
• nižji obratovalni stroški,
• večji energijski izkoristki,
• večja zanesljivost oskrbe z energijo,
• koriščenje energije neodvisno od javnega omrežja,
• proizvodnja okolju prijazne energije,
• nižanje emisij toplogrednih plinov (CO₂) ter emisij ostalih plinastih onesnaževal (CO, SO₂ in NO_x),
• uporaba ekološkega vira goriv (zemeljski plin, biomasa).

Višine podpor za elektrarne v podporni shemi

Višine podpor veljajo za vse elektrarne, ki so že vključene v podporno shemo in se tako nanašajo na sistem podpor pred sprejemom novega Energetskega zakona (EZ-1).

>> Izračuni višin podpor OVE/SPTE za leto 2019

>> Interaktivni kalkulator za izračun višine podpor

>> Višine podpor – zgodovina

Javni poziv k prijavi projektov elektrarn za proizvodnjo elektrike iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo

Za nove in obnovljene elektrarne bo dodelitev podpore potekala na podlagi javnega poziva, kjer bodo projekti lahko izbrani glede na dovoljeno povečanje obsega sredstev za podpore v naslednjem letu, skladnosti projekta z načrtom delovanja podporne sheme za doseganje ciljev iz akcijskega načrta za izrabo obnovljive energije in ponujene cene za proizvedeno električno energijo, ki jo opredeli proizvajalec ob prijavi na javni poziv.

>> Odkup električne energije

>> Agencija za energijo

>> Center za podporo, Borzen

>> Ajpes

>> Portal Energetika – RS Ministrstvo za infrastrukturo

>> Zakon o vodah – RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano